Return   Facebook

The Universal House of Justice

Ridván 2022

To the Bahá’ís of the World

Dearly loved Friends,

E tasi tausaga o fakatokatokaaga mote toe iloilo, pela foki mote taumafaiiga maalosi, ko fakaiku, fakalaveagia ne kausakiiga a taugasoa ite lalolagi salalau o maaka ate senetenali o te Galo o ‘Abdu’l-Bahá, e aofia atu iei kote olo atu o sui o kau fakatasi i mea fai fakapitoa o fakaaloalo a Ia ite Fenua Tapu. Mai i luga i kausakiiga konei, ate fakamalosiiga ne tuku mai ne te olaaga o ‘Abdu’l-Bahá ne lagona gina ne agaaga ola e se maua o lau kae e seai fua ko Bahá’ís. Ko Tena atafai mo so se tino ote kaaiga o tagata, ko Tena galuega kite talaiiga, ko Tena fakamasikiga ki gasuesuega i ffeitu tau akoakoga mote nofo lei, ko Tena tusaga tafasili ite pooko ki sautalaaga ite Sopogaa-Laa mote Togaa-Laa, ko Tena fakamaalosi patonu mo galuega atiake o fakatu a Fale Tapuaki, ko Tena ata putiputi aka o tulaga kite fakateleteleega o mea fai faka Baha’i, ko Tena fakaolaolaga o vaega kesekese o te olaaga faka-komiuniti – a feitu faka-tau-feasoasoani katoa konei ne fakaasiiga o Tena tavini tumau itef ai soko kae katoatoa kite Atua pela foki mote tavini ki tagata. Mai i luga atu ite tafasili ite lasi ote tulaga kite pule o mea lei katoa mote kiloga fakapooko faka-te-agaaga, ‘Abdu’l-Bahá se auala piua e auala atu iei a maalosi ne fakalele mai ne te Fakaasiiga a Bahá’u’lláh e mafai o fakagalue ite lalolagi. Ke maina ite paoa-e-atiake iei a sosaieti e iai ite Talitonuuga, e se tau a kita o kilo ke mao i manumaalo ne maua ne ‘Abdu’l-Bahá ite taimi o Tena minisituli pela foki mo pokotiaaga o fuli a takitakiiga e solosolo mai e seai se gataaga mai i Tena pene. Uke uke a gasolooga ki mua ne fai ne Bahá’í komiuniti i aso nei — kola ne fakalaulau atu ite motou Fekau ote Ridvan i tausaga ko teka – e sooko a olotou kamataga ki faiga, ikuga, mo takitakiiga a ‘Abdu’l-Bahá.

E pefea la ate ttau, kote tusaga fai fakatasi o te komiuniti Bahá’í ki tena Fakatusa tonu gisi e aofia mo fai ate fakatomuaaga ki tena kamataaga o se galueega lasi tela e autu tonu kite fakalele mai o paoa-atiake-o-sosaeiti ote Talitonuuga i se fuafuaaga e tai lasi atu. Ko feitu ote kausakiiga tenei e to i loto ite avanoaaga ote Palane ote Iva Tausaga, pela foki mo fakasolooga o Palane, e faka-autu tonu kite fakataunuuga ote koulu lasi. Ko ia foki kote kiloga a fonotaga e silia atu ite 10,000 konei e fai ite lalolagi saukatoa o maaka ate fakalagaaga ote galuega faka-te-agaaga tafasili ite takutakua tenei. A fonotaga konei, e fakatautau ke ulufale mai a se aofaki e seki iloa aka loa mai i mua ite okouke, e aumai fakatasi ne latou seai fua ko Bahá’ís kae e tokouke aka a latou kola e olioli ne latou ate lei o tino kola ka kau tasi mo latou ite manako o atili fakamaalosi atu ate fakatasitasi mo se lalolagi e tai lei atu. Kote olotou kolomaki ki mua mote maalosi o te lagona ite pogai e fakaasi mai ite agaaga e maua i fakatasitasi kola ko leva ne fai, kola a tino ne kau atu iei ko ulufia mai i luga i faipatiiga fakatasitasi kola ne fai tusaga a latou kiei i se kiloga kau tasi ne maua mai i faifaiiga fakafiafia konei. E nofo fakatali matou mote fia logo atu ki mea e sae mai i masina mo tauasaga mai mua nei.

Talu mai taimi ne tusi atu matou ite fekau ite po 30 o Tesema 2021 kite Fonotaga a Kaunisela, Lukuuga Faka-te-Agaaga pela foki mo Regional Bahá’í Councils ko oti ne iloilo fakalei loa a avanoaaga kite faifaiiga ote fano ki mua i kalasata iloto i olotou puleega ite taimi ote Palane ote Iva Tausaga. E lagona ne matou me kaati e aogaa, mote pogai o fuafua iei ate fano ki mua ne fai i te taimi ko teka, o kilo kite Palane ise vaega e lua e foola mai ite fa mote lima o tausaga ite leva, ka ko Lukuuga Faka-te Agaaga o Atufenua ke kami atu ke iloilo ate fano ki mua o olotou komiuniti e fakamoemoe a latou kiei mana oko kite Ridvan o tausaga 2026 mote Ridvan ote tausaga e 2031. Ate exsasaisi tenei e aofia iei ate toe iloiloga o tuakoi o kalasata, ka kote mea ne maua mai i faka-mafuliiga konei ite aofaki o kalasata ite lalolagi ko oti ne fanaka ki se kuata kae nei ko silia atu ite 22.000. Ite iloilo fakatau atu i fuafuaaga ne maua, e fakatautau me, ka oko kite fakaotiiga o te Palane, ate polokalame ote gasolo ki mua i se tulaga o te atiakeega ka maua se 14,000 o kalasata konei. Mai i vaasia o latou, ate aofaki o polokalame ote gasolo ki mua ka mafai o maalosi kii loa e fakana ki luga i se 11,000 iloto ite taimi foki loa tena. Ka ko latou konei, e fakatautau kote aofai o kalasata tela a te tolu o ‘milestone’ ko oti ne pasia ke fanaka mai i luga atu o te 5,000 ma oko kite tausaga 2031. E aunoa se faka-fesiliiga, ke fai ke fano penei ki mua e manako gina se taumafaiiga fulafulaaki i te taimi katoa ote Palane. Kae e ui iei, e maua ne tatou a fakamoemoega taaua penei ite fano ki mua e kausaki tatou kiei, auaa a latou e sui ne latou a iloiloga faka-patonu kae fakanui manava o mea mai i mua e mafai o oko tatou kiei.

E maalosi kii ate mea tenei. A tapula pena e se mafai o fakamoemoe gia fakalei loa manafai a foitino kite fakateleega o mea fai pela foki mo agencies e seki lavea gia fakalei ate mafuliiga o latou, fakaekegia a latou ite tafasili ite mafai mote iloa o fai a mea o atafai a mea fai ate komiuniti kola kote aofai o ana mea fai ko tapolopolo loa ite uke, e aofia iei a se tokouke o aofaki o agaaga ola. E se mafai o kausaki ki se ola pena ki mua manafai ate manako o tauloto – o fai a mea, o toe iloilo, o aofia iei a kiloga faka pooko, kae atili fakaaogaa a taumataga e lavea atu i kogaa-koga valevale – e seki galue gina i levolo katoa, o faka oko atu ki tino i te komiuniti. Ka kote taumfaiiga e manako gina ne killoga fakatautau pena e se taunu manafai se alatu fai fakalei kite talaiiga mote atiakeega o tino e seki fakaasi ite lalolagi Baha’i. A mea katoa konei ne mafua mai iei ate fano ki mua ite iloa ote iloga mote pogai ote Bahá’í komiuniti (Baha’i identity). Ate taumafaiiga maalosi ke kilo ki tua atu ite faifaiiga o atiake a komiuniti ko leva ne fai me se feitu taaua ote aganu i kogaa-koga uke; ko mataala nei ona pula, i se aofaki uke o komiuniti, ki se lagona tonu o galuega kite solosolo kia mua faka-te-agaaga pela foki faka-te-lalolagi i potukau e olo o lasi atu i loto ite sosaieti, kae sili atu i tino loa ote Bahá’í komiuniti ia ia loa. A taumafaiiga a taugasoa o atiake a komiuniti, o kau tasi i mea fai kite lei o sosaieti, kae fai tusaga atu ki sautalaaga iloto ite sosaieti ko fusi tasi kise galuega e tasi ite lalolagi saukatoa, fusi tasi ne se ata galue, e autu tonu kite fesoasoani o fakatu ona fakateletelega o mea fai i luga i fakavae o akoakoga faka-te-agaaga. Ate taaua o atiakeega ko oti ne fakamatala atu ne matou, ko oko mai kite poini tenei selau tausaga mai i tua ote kamataga ote Oota kite Fakateleteleega o Mea Fai (Administrative Order), e se mafai o fakafoliki gina. Ite fanaka ki luga fakaofoofogina o tena mafai o iloa mote iloa o fai a mea tenei ne tupu ite lua sefulu tausaga ko teka atu – kae tela ne mafai iei ne te lalolagi Bahá’í o taumata kite tala mai ote paoa atiake o sosaieti ote Talitonuuga – e lavea ne matou a fakatalitonuuga e se-mafai o see ite Talitonuuga ate Atua ko oti ne ulufale atu kite ono o tamilosaga (sixth epoch) o te Tausaga Kamata. Ne fakapula atu ne matou ite Ridvan ko teka atu ate salalau o te tokouke o aofaki e kau i mea fai ate Bahá’í, kola e fakamaina gia ne te talitonu, kae maua iei ate atamai o fai a mea o tavini i olotou komiuniti e fakamailoga iei ate tolu o tamilosaga (third epoch) ote Palane Faka-te-Lagi ate Master ko oti ne kamata; tela ko Palane ote Tasi Tausaga, tela i tena kamataga mote fakaotiiga ne maaka iei se fano ki mua i tala fakasolo ote potukau o latou fakamaoni. Kae ite faitotoa o se kausakiiga fou, kae mafi, ate foitino fakatasitasi tenei o taugasoa talitonu ko toka o puke a avanoaaga e matala I mua o latou.

A se feitu fakamatea taaua ote tamilosaga tenei ko fakaoti kote fakatuuga o te toe Fale Tapuaki fakaoti loa o konitineta mo te kamatagata o galuega atiake o fakatu a Fale Tapuaki i atufenua mo fakai. E uke a mea ne tauloto mai, ne te lalolagi Bahá’ís ite lalolagi saukatoa, e uiga mote mataupu tenei kite Mashriqu’l-Adhkár pela foki ote fakatasi o tapuaki mote tavini e aofia iei. Ite ono o tamilosaga (sixth epoch) ote Tausaga Kamata, ka atili uke atu a mea e taulotogia e uiga mote auala e tau tonuu kite atiakeega i loto i se komiuniti e ola iei ate faiga-a-talosaga – pela foki mote galue tavini e mafua mai iei – kite fakasae mai o se Mashriqu’l-Adhkár. Faipatiiga fakatasitasi ko kamata mo niisi o Lukuuga Faka-te-Agaaga o Atuenua, ka ko kamata a mea konei, ka fakapula atu ne matou a koga kola ka fakatu iei a Fale Tapuaki ote Bahá’í i tausaga mai mua nei.

Ate motou lifu o lavea atu ite komiuniti ote Igoa Tafasili ite Takutakua e vau mai ite maalosi kite maalosi e taofigia nete fanoanoa lasi o matou o kilo atu kite tumau o nofonofooga mo faka-kinau ite lalolagi tela ko maafua mai iei ate faka-alofa mote tigaiina – kae ma ise, ite lavea atu ite toe faka-olaaga o maalosi e ofa ne latou ko makosu iei a faigaa mea ite lalolagi kae oko atu ate masei ki luga i tino. E iloa lei ne matou kae fakafetai matou, me e pefea loa ate fesoasoani tu-tu-mau o komiuniti Bahá’í e fakaasi feitu kesekese, e uiloa ate faigata foki loa a olotou nofonofooga, a taugasoa tautali o Bahá’u’lláh e saga tonu o feasoasoani kae sappoti a latou i olotou tafa, e uiloa ate faigata foki loa o olotou olaaga. Kae vagana ko tino saukatoa ko saga o fakatu ki luga i ana mea fai ate fakavae ote fakamasinoga tonu mote mea tonu, e tonu, ate ikuga kote takaseasea mai ite faigata ki sua faigata. E talosaga matou, kote taua fakamuli nei i Eulopa ke sae maua mai iei a lesona mo taimi mai mua, kae fai mo fakamasauaaga fakavave kite auala e tau mote lalolagi o fano iei manafai e manako ke maua se tinaa filemu. Ko akoakoga fakavae ne faipatigia mai ne Bahá’u’lláh ki tupu mo pelesitene i Tena taimi, ne amoga mafa kii loa kola ne fakaeke ne Ia ki luga i takitaki i taimi ko teka mo taimi nei, ko atili o tau tonu kae e ttau mo aso nei iloo i taimi ne fatoa fakaasi mai ne Tena Pene. Mo Bahá’ís, ate gasolosolo ki mua ote Plan Lasi ate Atua (Major Plan of God) – e vau fakatasi mo ia a fakalavelave mo tigaiina, kae ite fakaotiga e usu ne latou a tino kite fakamasinooga tonu, filemu mote fakatasitasi — kote tulaga i loto ite Palane Foliki ate Atua (Minor Plan of God), tela a taugasoa talitonu e lasi ate aofia iei, ko fola mai. Ate tulaga mataga o sosaeiti i aso nei e manakomia kote tala atu ote paoa atiake o sosaieti ote Talitonuuga ke maina fakalei loa kae manakomia fakavave. E se mafai ne matou na kote fakatalitali, mo taimi nei, ko malepelepega mo makosuuga ka tumau o pokotia iei ate lalolagi; e se taumate ka atafia ia koulua, me kaiaa a sose fakatagi e tuku atu ne matou mo fanau katoa ate Atua ke fakasao mai ite makosu mote tigaiina e olo tasi foki loa mo talosaga faka pa-tonu mote manumaalo o te tavini tena e fai ne koutou kite Talitonuuga ate Pelenise ote Filemu.

I loto i so se kalasata kola a mea fai ote Palane ko gasolo loa o lei, e lavea ne matou ate atiakeega o komiuniti ko aofia iei a uiga maluga kola ne fakamatala atu ne matou ite fekau ite po 30 December 2021. Me e pefea loa a sosaieti e pokotia i tigaiina kesekese, a taugasoa tautali o te Gali o Abhá e tau o lavea gia maalosi kii loa ona ko olotou uiga mafai o tu loa ia latou pela foki mote atamai o fakasoasoa, mote tulaga ote olotou amio pela foki mote tautali kite akoakoga fakavae, mote olotou alofa, motu mai i mea katoa, pela foki mote olotou ata-fuafuatau e fakaasi ne latou ite taumafaiiga kite fakatasitasi. I taimi katoa, a uiga fakamatea mo kiloga e fakaasi ne taugasoa talitonu i vaai taimi tafasili ite faigata ne fakaoso ne latou a tino ke fuli kite Bahai ki ne fakamatalaaga, apoapoaiga, mote sapooti, ma ise manafai ate olaaga o te sosaieti ko fuli faka-ko-tua ne mea faigata mo ma-kosuuga e seiloa, e iloa ne matou ite Baha’i komiuniti foki loa ia ia e lagona foki ne ia a pokotiaaga o maalosi o te malepelepe e galue ite lalolagi katoa. E se gata iei, e malamalama ia matou me kote lasi o taumafaiiga a taugasoa o fakamasiki aka ate Muna a te Atua, kote maalosi foki o maalosi kola e fakasagai mai ka fetaui mo latou, nei io me fakamuli ifo, mai i feitu kesekese. E tau mo latou o fakamaalosi a olotou mafaufau o teke atu a tofotofooga ko la e tonu ka oko mai, i te mea mana fakavaaivai ne latou a te malu mote katoatoa o olotou kausakiiga. Ka ko taugasoa talitonu e iloa fakalei ne latou me faitalia me ne aa kaumatagi e nofo mai i mua, ate vaka ote Talitonuuga e pau kia latou katoa. Tulaga fakasolosolo o tena malaga ko oti ne lavea ne ia e agai atu ki feitu katoa kae tele atu a ia i luga i kau peau. Nei ko fakasaga atu ki se sikulagi fou. Ko fakamanuiaaga ate Mafi-Katoatoa ko laumatagi kola e fakafonu iei a tena laa kae usu atu ki mua ite malaga kite koga e fakamoemoea a ia kiei. Ka kote Feagaiiga ko tena fetu fakasino ala, e tausi iei ate vaka mana i tena auala mautinoa tonu. Ke mafai a latou mana ite lagi o tuku mai a fakamanuiaaga ki luga ia latou katoa kola e fai-malaga iei.

 

Windows / Mac