Return   Facebook

The Universal House of Justice

Ridván 2021

To the Bahá’ís of the World

Dearly loved Friends,

A muna fakaoti o te mataupu takutakua ite tala fakasolo ote Talitonuuga ko oti nei ne tusi, ka kote itulau pepa ko suke. A te Ridvan tenei e fakamatea iei ate fakaotiiga o se tausaga fakaofoofogia, o te Palane ote Lima Tausaga, mote fakasologa o Palane (series of Plans) tela ne kamata mai ite 1996. A se fakasologa fou o Palane ko kalaga mai, ise taimi e feagaiiga mai ite tafasili ite takutakua sefulu lua o masina e fakatomua kiei a sua iva tausaga tela ka kamata mai ite sua Ridvan. E lavea atu ne matou i mua o matou a se komiuniti tela ne maua fakavave loa a tena maalosi ka ko toka foki o pukelima kite saelega ki mua. Kae e se tau o isi se fakalotolotolua i te mafa o te kausakiga ne fai ke oko mai kite poini tenei mo kiloga fakapoko kola ne mafai o maua ite auala tena: ko akoakoga (lessons) ne tauloto ka fakatino kiei ate komiuniti mo taimi mai mua, ko talatalaaga me ne tauloto pefea ne latou ka sulu maina atu ki mea ka solo mai i mua nei.

I tausaga e uke o fanatu kite 1996, maumea i mea fai olo ki mua mo kiloga fakapoko loa ia latou, ne seki ai se fakalotolotolua i aofai o tino tokouke i sosaiete e uke ka toka o ulufale mai i lalo ote fuka ote Talitonuuga. Kae e ui iai, me e pefea ate fakamaalosi mai a taimi ote ulufale mai o tino tokouke, e se pau a latou mote faifaiiga tumau (sustainable process) ote fano ki mua tela e mafai o galue mai i fakanofooga kesekese konei. Fesili mafa kii ne feagai mo komiuniti tela, ite taimi tena, e se lava ate iloa mote mafai o fai a mea o tali fakalei faka katoatoa. E mafai pefea a te taumafaiiga e fakasino ki tena faka-lauefaaga o fano ki mua fakatasi mote faifaiiga kite faka-makekeega ke faka-mafai iei o fesagai mote fesili tumau kae pela me se maua o fakafoliki e uiga mote gasolo ki mua? E mafai pefea ne tino taki tokotasi, foitino mo komiuniti o avaka ki luga ke mafai o fuli a akoakoga a Bahá’u’lláh ki faiga? Kae e mafai pefea ne latou kola e fiafia kite akoakoga o fai pela mene tino lago maalosi ote galuega faka-te-agaaga ite lalolagi saukatoa?

Tena la, ite kuata senetenali ko teka atu, ate komiuniiti Bahá’í koi mafai loa o lau ne ia a tokotolu o Lima ote Talitonuuga ate Atua i ona laina ki mua ne kamata a te Palane o te Fa Tausaga, fakamatea gia mai i Palane kola i ona mua e tasi loa a tena koulu fakapitoa: kote ulufale mai o tino tokouke kii loa (entry by troops) ise fano ki mua takutakua. Ate fakamoemoega (aim) tenei ne fai mo ulutala o te fakasolooga o Palane kola ne tautali atu. Ate komiuniti ko leva ne malamalama ite faifaiiga tenei e seai fua kite ulufale mai o potukau tokouke kite Talitonuuga, io me ko te mea nei e fakatu i se taimi vave: e fakaasi mai me tau o atafai, fakasoasoa fakalei, fakatele ki mua ate fakalauefaaga mote fakamakeke ega. Ate galuega tenei e manakomia ate kau fakatasi o agaaga ola (souls) tokouke, kae ite 1996, ne kalaga gia ate lalolagi Bahá’í o fakagalue ate mataupu tau-akoakoga lauefa tenei ko faka-feagai gina. Ne kalaga gia ke fakatu se faifaiiga mo “training institutes” e fakautu kite fakavave ega ote solo mai o tino taki toko tasi ko iai ia latou ate iloa mote mafai o fai a mea e fakatumau iei ate gasolo ki mua (sustain the process of growth).

A taugasoa ne saga o fai a te galuega tenei kae e iloa loa ne latou, me e uiloa a manumalo o tausaga mai i mua ite malae ote talaiiga, kae e maina kii ia latou e uke a mea e tau o tauloto ne latou e uiga mote iloa o mafai o faka-maua, kae maise kote faka-mauaga o latou. Ite ukega o auala, ate komiuniti e tauloto mai ite puke lima o fai a mea mai i taimi ko oti ne fakamaa kae fakamaina ite fakagalue atu ki koga kesekese (diverse settings) i se taimi leva, ko mafai iei o faulu ki loto i mea tau akoakoga (educational materials). Ne lavea aka i niisi galuega fai e faka-fesagai ki manakoga faka-te-

agaaga ote saofiaaga o tino. ‘Study circles’, akoga a tamaliki, faiga-a-talosaga (devotional meetings), kae fakamuli ifo ko potukau talavou tuputupu (junior youth groups) e fakamatea me e tafasili ite taaua ite feitu tenei, kae kafai e fenui fakatasi mo gasuesuega pena, ate maalosi tela e vau mai iei e fai ne ia ke fanaka ki luga ate olaga faka komiuniti. Kae e olo aka ki luga a te aofai o tino e kau i mea fai fakapitoa konei (core activities), a se kiloga fou ko faopoopo mai kite pogai muamua loa. Ko fai a latou pela me ne faitotoa e mafai iei ne talavou, tino matua mo kau kaaiga katoa mai ite lauefaga o soasaiete e kau fakatasi mote Fakaasiiga a Bahá’u’lláh (Revelation of Bahá’u’lláh). Ko gasolosolo foki o lavea atu ite mafai o mafaufau gia a auala mote galuega o te atiakega o komiuniti ite ata fakaasi o “kalasta”: se kogaa-koga o te lasi e mafai o pulepule gia tela e mailoga foki loa ona feitu tau te nofo lei mote maumea. Ate iloa o fakatoka a palane mama ite levolo o kalasta ne kamata o fakatokatoka, kae mai i palane pena, polokalame mote ola ote Talitonuuga ne fanaka ki luga, fakatoka gia ki vaega ote taki tolu masina o galuega. Se vaega taaua o fakamaina ne sae aka i taimi muamua: ko gasuega o tino taki toko tasi auala atu ite fakasolooga o akoga (sequence of courses) ko au mai mai iei ate maalosi, kae fakasoko gia, ne te gasueega o kalasta i luga ite laina o atiakega pena (along a continuum of development). Ate sokotaki faka-tau fesoasoani tenei e fesoasoani ki taugasoa i kogaakoga katoa o iloilo ate maalosi o te fano ki mua (dynamics of growth) i olotou kogaa-koga pili e nofo iei kae faka-tautai ate auala ki mua kite atili maalosi aka. E fano a taimi ki mua, e fakatalitonu mai ate taaua o kilokilo me ne aa a mea e tuputupu iloto ite kalasta mai ite kiloga o feitu e tolu tafasili ite taaua

i mea tau o akoakoga: o galue mo tamaliki, talavou tupu tupu (junior youth), mo talavou mo tino matua (youth and adults) -pela foki mote kiloga mai i tamilosaga o galuega fai (cycles of activity) e taaua ate gasuesue ote fano ki mua (essential to the rhythm of growth). Ko nofo kogaloto ite luasefulu lima o tausaga ote galuega, ate ukega o matematega o te fano ki mua ote faifaiiga (growth process) e lavea ne tatou i aso nei ko tu fakalei loa.

Ko taumafaiiga a taugasoa ko gasolo o maalosi, akoakoga fakavae kesekese, manatu mo aofaga kite tau-tonu i te iunivesi (universal relevance) ate faifaiiga kite gasolo ki mua (growth process) ko kamata o lavea atu ki loto ite palane o galuega kola e mafai o faka-aoga ne ia a feitu fou. Ate ata fakatautau (framework) tenei ne fakatalitonu kite mafai o fakaeke atu a se maalosi tafasili ite lasi. Ne fesoasoani ki taugasoa o faka-aoga a olotou maalosi (energies) i auala kola, mai ite iloa, e lei kite gasolo ki mua ko komiuniti ke ola lei (conducive to the growth of healthy communities). Ka kote ata fakatautau (framework) e seai se auala mautinoa tonu (not a formula). Ka iloilo fakalei a vaega kesekese ote ata fakatautau o iloa ate mea tonu ote kalasta, se fakai, io me se koga pili mai (neighbourhood), ate fakasologa o galuega fai ka mafai o atiake tela e faka-aoga a mea e tauloto gia mai ite lalolagi Bahá’í kae faka-aoga foki ki feitu fakapitoa ote koga tena. Ate mavae o manakoga e mautakitaki i sua feitu mote manakoga totino tela e mafai ne tino taki toko tasi o fai i sua feitu e avanoa kise malamalama e fakamatala fakalei i auala kesekese tela e mafai iei ne taugasoa o lago ate faifaiiga tela, i tena koga loto, e olo lei kae e tumau o fakasako mai ite iloa ko oti ne maua (as experience accumulated). Ke seai lele se fakalotoloto lua ite fano ki mua tenei e maua mai ite fakasaega mai o te ata fakatautau tenei: ko pokotiaaga i galuega faka fealofani kae tokaaga malie ote lalolagi Bahá’í kae usu maalosi ki mua a tena maati e isi ne mea taaua kii e maua mai iei.

Ate manumaalo ote Palane e tasi mai i tua o sua Palane, mote kau fakatasi ite galuega ite atiakega o komiuniti ko gasolo loa o lauefa a tena fakavave, ate fano ki mua i feitu tuu mote aganu ko gasolo o lasi ate lavea gia. Pela, mote taaua o akoakoga a kautama koi foliki ko lasi ate fiafia kiei, pela foki mote lasi fakatea ote maalosi ei loto i talavou tuputupu (junior youth). Agaaga ola (souls) e fesoasoani kae kau fakatasi ki sua isi ise auala kau fakatasi, e soko loa o faka-lauefa ate potukau e fakatau fesoasoani, ko ala iei o fai pela me se masani ko taumafaiga katoa ko fakasino katoa o atiake ate iloa o fai a galuega. Pena foki loa a fenuiakiiga o taugasoa i te vasia o latou mo tino i olotou tafa ko olo o mafuli, ite iloa ko fano aka ki luga ate paoa o sautalaga aoga (power of meaningful conversations) ke faka ka kae fue iei a tatooga faka-te-agaaga. Kae mai ise loa, komiuniti Bahá’í ko faka-aoga ne latou a se taumataga kilo ki tua atu (outward-looking orientation). Sose agaaga ola (soul) e talia ne ia ate kiloga ote Talitonuuga e mafai o kau iei – pela se tino e fakamaalosi (promoter), io me e faka faigofie (facilitator) – o galuega tau te akoakoga (educational activities), fonotaga mo talosaga (meetings for worship) mo niisi feitu aka e atiake iei ate komiuniti, mai i agaaga ola (souls) pena, ka tokouke foki ka talia a olotou talitonu ia Bahá’u’lláh. Tela la, ate mafaufau kite faifaiiga ote ulufale maii o tokouke pela mene kautau (process of entry by troops) ne sae aka kae e se lasi ate fakalagolago ki tala mo fakatauga (theories and assumptions) kae ki tina iloa (actual experience) me e mafai pefea ne aofai tokouke kii o tino o maua ne latou ate Talitonuuga, fakamasani kiei, lago ki fakamoemoega o ia, kau atu ki galuega fai mo fakanofonofooga, kae ite ukega o taimi o ulufale atu kiei. E tonu, e fakamaalosi ate “institute process” i kogaa-fenua ki kogaa-fenua, ate aofai o tino taki toko tasi e kau fakatasi ite galuega ote Palane, e fakaloa atu kia latou foki ne fatoa fakamasani mote Talitonuuga, ne eva ki luga fakafia katoa taimi. Kae e se fai pela ate mea tenei e usu fua ki mua ona ko te saga kite aofai o fuainumela. A se kiloga totino mote mafuliga tuku fakatasi (collective transformation) e mafua mai i taimi e tasi, maua gia ite tauloto ote Muna ate Atua mote fiafia ite iloa o fai o mea (capacity) i tino loa ia ia o fai pela me se lago maalosi (protagonist) ise ata faka-te-agaaga tafasili ite poko, ko ala iei o maua se kiloga kise galuega fai fakatasi (common endeavour).

Se feitu e tasi tafasili ite fakaofoofo gia mote fakamaalosi ote vaaitaimi tenei ote lua sefulu lima tausaga ko galuega a talavou Bahá’í, tela ko olotou talitonu mote loto fai ki mua ko nofoga malie ite koga e tau o nofo iei tela e tafa loa i mua i taumafaiiga a komuniti. Pela mo faiakoga ote Talitinouuga mo faiakoga o tamaliki foliki, pela mo “mobile tutors” mo paionia, kalasta kootineita (cluster coordinators) mo sui i loto i matagaluega Bahá’í, talavou i te lima o konitineta (continents) ko oti ne tu ki luga o galue mo olotou komiuniti mote fakatuanaki mote tavini. Ate matua (maturity) e fakaasi mai ne latou, ite faiiga o olotou galuega tela e fakana kiei ate gasolo ki mua ote Palane Faka-te-Lagi (Divine Plan), e tafasili ite fakamatala fakalei mai ate olotou maalosi faka-te-agaaga mote olotou saga o leoleo ate taimi mai mua o tino katoa. Ona kote feitu tenei koi gasolo aka o lavea gia ate olotou matua (maturity), mai tua tonu ote Ridvan, kae koi tumau ate matua o taugasoa e talia o taavini i luga ite Lukuuga Faka-te-Agaaga ite ite lua sefulu tasi, ate tausaga e mafai o palota i faiga palota Baha’i ko tuku ifo kite sefulu valu. E seai se fakalotoloto lua ia matou i talavou i sose koga kola ko aau a olotou tausaga ka lago maalo ne latou ate omotou talitonu ite olotou mafai o fakataunu “fakalei kae fakamaoni” ate olotou “tiute tapu” tela e manakomia ne so se taugasoa Baha’i e palota.

E iloa ne matou, me e tonu, a uiga tonu o komiuniti e lasi e kesekese. Komiuniti kesekese fakaatufenua, mo kogaa-koga kesekese i loto i komuniti kona, ne kamata ite fakasologa o Palane (a series of Plans) konei i poini kesekese ote atiakega, kae talu mai taimi tena, ko oti foki ne atiake a latou ite pakini kesekese kae ko maua foki ne latou a tulaga kesekese. Ate mea tenei seai se mea fou. E fai loa pena aua i nofonofoga o kogaa-koga e kesekese, pela foki mote talia ne tino i koga kona. Kae e atafia ia matou, foki, ate tai ko fano kii o soko, tela ate iloa o fai a mea (capacity), kote mautinoa tonu mote masani ite iloa o fai a mea (experience) ite tau lasiiga o komiuniti ko fanaka ki luga, lago gia ne manumaalo o olotou tuagane komiuniti mai i kogaa-koga mao mote pili mai. Se fakatusa, e uiloa a agaaga ola (souls) kola ne tu ki luga o tala se fakai fou ite 1996 e seai lele ne mea a latou na loa kote lototoa, talitonu mote fakatuanaki, i aso nei a taugasoa i koga valevale ko tuku fakatasi a uiga kona mote poto, kiloga faka-poko mote iloa o fai a mea kola ne aputuputu fakatasi mai i galuega ite lua sefulu lima o tausaga ne te lalolagi Bahá’í o fai fakalei kae atili atafai ate galuega kite faka-lauefaaga mote faka-makeke ega.

E se afaina ate poini e kamata mai iei ate komiuniti, ko oti ne saele ite faifaiiga ki luga manafai ko tuku fakatasi a uiga lei ote fakatuanaki (faith), kolomaki (perverance) mo faka tumau a me ka fai (commitment) mote toka o tauloto. E tonu, ate feitu e tasi e gali iei a fakasolooga o Palane kote lauefa ate lauiloa i sose taumafaiiga ko fano ki mua e kamata mai i te fakamasani kite tauloto. Ate mama faigofie ote manatu tenei e takato ite taaua o mea e mafai o tupu kola e tautali atu mai i tua. E seai se fakalotolotolua ia matou i sose kalasta, mafai e avanoa atu ate taimi, ka fano ki mua i luga ite laina atiake tenei, a komiuniti kola ko lasi ia latou ate olo ki mua ise taimi fakavave, fakatusa ki niisi kola e tau pau loa a avanoaaga o mea e mafai o fai, ko oti ne fakaasi ate iloa o fakamaalosi ate fakatasitasi ite mafaufau (unity of thought) ka tauloto mai i faiga (action) e aoga. Kae e fai ne latou aunoa me se fakalave.

Se tusaga fakapitoa kite tauloto e uiga ia tatou e tau o toka o see a tou mea e fai i niisi taimi, a mea see e mafai o se gali ate lagona. Kae e se poi, auala fou mo taumataga ne fai i taimi muamua ne laua kola e seki apo maalosi ona kote se lava ate iloa (experience), i niisi taimi, a te se iloa o fai a mea i se feitu e tasi ko galo atu loa ite komiuniti kae filo aka iloto i sua feitu koi atiake. A te lei o fakamoemoega e seai se fakapatonuuga me e se maua o seai ne tatooga, ka ko te mafai o olo ki mua i tafa o feitu kona e manakomia ate loto maulalo (humility) mote motu mai keatea (detachment). Kafai ate komiuniti e tumau o fakaasi atu ate kolomaki kae tauloto mai i mea see kola ka tupu, a manumalo olo ki mua e se mafai ke se maua.

Ite kogaloto o te fakasologa o Palane (midway through the series of Plans) ate kau fakatasi o te komiuniti ite olaga o te sosaiete ne kamata o fakaatu kiei ate kilokiloga tonu. A taugasoa ne fakamalosi ke mafaufau kite feitu tenei mai i luga i feitu e lua kae soko tasi (interconnected) – galuega kite nofo lei (social action) mote kau fakatasi i sautalaga konei e fai ite sosaiete (participation in the prevalent discourses of society). Mea konei, e tonu, e se sui ne latou ate galuega kite fakalauefa mote fakamakeke, kae e seai foki se fano seke mai iei: a latou ne mea e nofo kogaloto ia latou. Kote tokouke o tino ite komiuniti e mafai o kalaga gia, kote lasi o tena iloa o mafai o faka-aoga ate atamai eiloto i te Fakaasiiga a Bahá’u’lláh o faka-fesagai a mea e poko ite aso – o fuli Ana akoakoga kite mea tonu. Ka ko fakalavelave e pokotia iei a tino o te lalolagi i loto i te vaaitaimi tenei e fakasino mai iei ate manakomia fakavave o se auala e fakalei ne taliagia ne te Tokita Faka-te-Lagi (Divine Physician). E fakaasi mai i mea katoa konei se iloa o te Talitonuuga e kese mao mai mote iloa atu ite lalolagi: se iloa tela e atafia ite talitonuuga se maalosi e fakapokotia ne ia ate makini o te tele ki mua o se malamalama saele ki mua (ever-advancing civilization). Ne maina me ite malamalama e se mafai o sae mai fakavave, ia ia loa – kote misiona a taugasoa a Bahá’u’lláh o galue kite sae mai o ia. Se misiona pena e manakomia ke fakagalue a se faifaiiga pena o tauloto fakalei ate galuega kite nofo lei mote kau atu i sautalaga mo tino katoa.

Kilogia mai ite kiloga ote lua mote afa o te lua sefulu tausaga, ate iloa ote mafai o fakagalue a faifaiiga kite nofo lei ne fanaka kii loa ki luga, takitaki gina ne se matala atu uga fakaofoofogia pela mese pula lakau o galuega fai. Fakatusa kite 1996, ite taimi tena e tusa mo se 250 o galuega atiake kite nofo lei mote maumea e fakatumau i tausaga taki tasi, ko tusa nei mote 1,500, ka kote aofai o fakapotopotoga ne fakatu ona ko galuega a Bahá’ís ne faka fa taiimi ne olo aka ki luga tela ko silia atu ite 160. E silia atu ite 70,000 o galuega kite nofo lei mai tino o fakai (grassroots social action initiatives) i taimi foliki e fai i malea-a-tausaga, se lima sefulu taimi ite fanaka ki luga. E kilo matou ki mua kite tumau o fanaka a te aofai o galuega katoa konei tela ona foki ko te lago maalosi mote fakamaalosi e aumai mai ite Bahá’í International Development Organization. Kae ite vaaitaimi tenei, ate kau fakatasi atu o te Bahá’í i sautalaga i loto i te sosaiete ko fanaka maalosi ki luga. Mai i tafa o taimi e uke ne mafai ne taugasoa o tuku atu a se kiloga faka Bahá’í i sautalaga e fai i koga galue io me ko vasia loa o tino ia ia, ate kau fakatasi i loto i sautalaga ne fakatoka fakalei ko se fuafuagina ite tele loa ki mua. E tuku i omotou mafaufau e se gata i galuega lauefa kae silia ite lei o tusaga mai i te Bahá’í International Community – tela ite vaaitaimi tenei ne toe faopoopo mai a Ofisa i Afelika, Asia mo Eulopa – kae ko galuega ko fakalasi atu, feasoasoani gia ne te lafu Ofisa faka-Atufenua o Mataupu Fesokotaki ki tua atu (External Affairs), tela mai ite mataupu tenei ne fakapitoa kiei; faopoopo atu, ko taumataga tafasili ite poko mote taaua o tusaga ne aumai i taugasoa taki toko tasi i feitu fakapitoa. A mea katoa konei e fakaasi mai iei a fakamatalaaga kite lauiloa, te fakaaloalo mote ofo o

takitaki o mataupu-tau-te-mafaufau (leaders of thought) mo niisi takitaki aka takutakua i lasaga katoa o sosaiete ko oti ite fia o taimi mo taimi o folafola atu mote Talitonuuga, ona taugasoa tautali mo olotou galuega fai.

Ite iloiloga ote lua sefululima tausaga, ne pokotia kii a matou i feitu kesekese ote fano ki mua o te lalolagi Bahá’í ko oti ne fakasoko o fai. A tena olaga atamai i kope totino (intellectual life) ko tulaga kite tafasili ite ola, tela e fakaasi mai e se gata ite fano ki mua i feitu kola ko oti ne folafola atu, kae e oko foki ki te uke o tusitusiiga tafasili ite lei (volume of high-quality literature) ne faite gia ne tino tusi tala Bahá’í (Bahá’í authors), mai ite atiakega o avanoaaga mote sukesukega o niisi mataupu ona kote akoakoga, mote pokotia o semina (seminars) mo latou seki iku io me ko oti a olotou akoga kola e faigia ne te ‘Institute for Studies in Global Prosperity’, tela, e kau fakatasi mo foitino ote Talitonuuga, nei e galue mo talavou Bahá’í mai i fenua e silia atu ite 100. Taumafaiiga o fakatu a Fale Tapuaki ko lavea kii a te tele vave ki mua. A te Matua Tempolo fakamuli nei ne fakatu i Santiago, Chile, ako galuega atiake o faite e lua i atufenua kae e lima i fakai a Mashriqu’l-Adhkárs ko oti ne kamata; a Fale Tapuaki i Battambang, Cambodia, mo Norte del Cauca, Colombia, ko leva ne tala a olotou mataloa. Bahá’í Tempolo, ne fatoa fakamanuia io me ko leva, ko gasolo loa o matea fakalei a te tulaga o latou i loto i fatu ote olaga faka komiuniti. Ate fesoasoani i feitu tau mea (material support) e tuku atu ne taugasoa mai i lasaga kesekese ote olaga mo galuega valevale kola e fai ne taugsaoa o te Atua ko silia atu ite mafola. Ite kilo atu fakamama pela mese fua ote maalosi faka-te-agaaga tuku fakatasi (collective spiritual vitality), ate alofa kaimalie mote fai taulaga i se taimi e nofo tafasili ite faiagata ote olaaga i feitu tau maumea (considerable economic upheaval), ate maua o sene feasosoani e tumau – ikaai, e toe fakamaalosi – e tafasili ite taaua. Ite feitu ote Fakateletelega Bahá’í (Bahá’í administration), ate iloa ote mafai o Lukuuga Faka-te-Agaaga o Atufenua o atafai a mea fai a komiuniti kola ko gasolosolo aka loa o faigata ko silia ite toe fai fakalei aka. Ne maua ate fesoasoani mai ise ite galue fakatasi mo Kaunisela, kola ne pogai kia latou ate fai-fakaleiiga o kiloga fou mai i tino i fakai (grassroots) ite lalolagi kae lasi foki o tufatufa atu. Mea nei kote vaaitaimi foki ne sae aka ate Regional Bahá’í Council pela me se foitino galue katoatoa o te Talitonuuga, kae i te 230 o kogaa-koga (regions), a Kaunisela mo ‘training institutes’ e fakatonotonu ne latou ko oko loa ate taaua kite fano ki mua. Ka kilo atu ki mua i taimi mai mua a galuega a te Chief Trustee ote Ḥuqúqu’lláh, te Lima o te Talitonuuga a te Atua ‘Alí-Muḥammad Varqá, te International Board of Trustees ote Ḥuqúqu’lláh ne fakatu ite tausaga 2005; kae i aso nei e galue fakatasi mo foitino e se mutana ifo ite 33 i Fakaatufenua mo Kogaa-Koga (National and Regional Boards of Trustees) tela e siomia iei ite lalolagi, tela mai iei e takitaki ne latou a galuega o Sui e silia atu ite 1,000. A atiakega konei e fai ite Bahá’í World Centre i loto ite vaaitaimi tenei e uke: e molimau iei ate fakaotiiga ote “Terraces” ote Malumalu ote Báb (Shrirne of the Báb) mote lua o fale ote Arc mote kamataga ote faiteega o Malumalu o ‘Abdu’l-Bahá (Shrine of ‘Abdu’l-Bahá), se lau la iei ate lafu galuega atiake o fakamaalosi kae tausi a Koga Tapu taaua ote Talitonuuga. Ate Malumalu o Bahá’u’lláh mote Malumalu o te Báb (Shrine of Bahá’u’lláh and the Shrine of the Báb) ne fakapatino mene koga Taaua ite Lalolagi (World Heritage sites), koga e se mafai o galue gia a te taaua (places of inestimable significance) ki tino katoa. A tino valevale e lolo mai ki koga tapu konei i te fia o selau o afe, e pilipili kite afa miliona i nisi tausaga, ka kote World Centre e masani saale loa o fakafeiloai kite selau o selau o taugasoa asiasi (pilgrims) i se taimi e tasi, i nisi taimi e silia atu ite 5,000 i tausaga, kae e pena foki ate aofai o taugasoa Bahá’í asiasi (Baha’i visitors); e fiafia lasi matou ite tokouke ote fuainumela mai i lanu mo fenua kesekese e sui gia ne latou kola e kau ite fakamanuiaaga o te asiasiga (bounty of pilgrimage). Ate fuliiga, lomiga mote tufatufaaga o te Tusilima Tapu ko oti ne fakavave ki mua, e olo tasi mote Fale Tusi Bahá’í (Bahá’í Reference Library), se tasi i te lauiloa o sui ote kaaiga o ‘websites’ e sokotaki mote Bahai.org, tela e mafai o maua ite sefulu o gana. A ofisa mo matagaluega kesekese ko oti ne fakatu, e tu ite World Centre mo nisi koga aka, e iai ia latou ate galuega kite lago fesoasoani kite faifaiiga ote taulotoga o mataupu kesekese e mafola mai i te lalolagi Bahá’í. A mea katoa konei, ko motou tuagane mo taina ite Talitonuuga, se vaega foliki fua ote tala e mafai ne tatou o toe lau atu ite fakatuanaki o koutou kia Ia Tela Tokotasi ne Fakasee Gina ote Lalolagi (Him Who was the Wronged One of the World) ko oti ne fakasae mai. E mafai ne tatou o toe fakafoki mai a muna fakapokotia ate Masta fagasele, i taimi ne ootia iei a Ia, ne tagi atu a Ia: “O Bahá’u’lláh! Sea a Tau mea ko oti ne fai?”

Mai ite taumata faka-lauefa kite kuata senetenali fakapitoa, e tuku atu ate motou kiloga fakapitoa kite Palane ote Lima Tausaga tenei, se Palane e se pau mo se isi palane aka mai mua atu i feitu kesekese. Ite palane tenei ne fakamaalosi atu matou ki Bahá’ís ite lalolagi katoa ke faka-aoga a mea katoa ne tauloto mai ne latou i te luasefulu tausaga ko teka atu kae ke fakagalue ne latou. Matou ne fiafia i omotou fakamoemoega ne fakataunu, ka ko matou e talitonu foki loa i mea fakaofoofogia e mafai o maua mai i taugasoa ote Gali Fakamanuiagia (Blessed Beauty), ka kote natula ote mea ne fakataunu mai i luga i olotou taumafaiiga fulafulaaki ko tafasili loa ite fakaofoofogina. Kote fatu fakamatea kise manumalo e tusa mote lua sefulu lima tausaga ite faiiga.

Ate Palane e se mafai o fakapuli auaa ne vae tolu gia nete fakamasauaga ote lua selau tausaga e lua mana, takitasi mai iei ne siliga ate fakamalosi o komiuniti ite lalolagi katoa. A lukuuga o taugasoa fakamaoni ne fakaasi atu ne latou, i se fakaasiiga e seki iloa aka loa mai mua, kae e faigofie kia latou, a te mafai o fenuiaki mo tino mai vaega katoa o sosaiete o fakamalu a Faifekau a te Atua. Se fakatinoga tafasili ite maalosi o se mea e silia atu ite lauefa: kote mafai o fakatino ate aveega o te maalosi faka-te-agaaga lasi kii kite saeleega ki mua ote Talitonuuga. Ne tafasili ite mata onomea ate tali kola i niisi koga ate Talitonuuga ko usu atu keatea mai ite tulaga e seiloa (obscurity) faka-atu-fenua (national). I kogaa-koga kola e seki fakamoemoegia, io me e se atafiagia, ate talia fakalaveagina kite Talitonuuga ko iloa kii loa. Afe mo afe ne siliga ite fiafia o fetaui mote agaaga fai-talosaga (devotional spirit) tela i aso nei ko fai me kote uiga fakamatea o komiuniti Bahá’í i koga katoa. A te kiloga ote mea e mafai o fai mai i luga ite taumata kite faiga o Aso Tapu o te Bahá’í ko lauefa atu se maua o fuafuagina.

A manummalo o te Palane, fakamama i ata fakaasi i fuainumela, e vave ua o galo ifo a manumaalo o Palane katoa loa kola ne aumai mai i mua atu talu mai ate tausaga 1996. Ite kamataga ote Palane tenei, ate mafai o fai a mea e silia atu fua ite 100,000 o galuega fakapatino i sose taimi e tasi, se mafai o fai a mea ko fuataga kaina ote luafseulu tausaga ote galuega fakaatasi. Nei, ko 300,000 a galuega fai fakapatino e fakagalue i taimi nei. Ate kau fakatasi i galuega fai konei ne fanaka aka ki luga e silia atu i te lua o miliona, tela ko pili kite gasue aka ki luga faka-tolu o taimi. E tusa mote 329 o akoakoga ‘institutes’ i atufenua mo kogaa-koga (national and regional training institutes) ne fakatu, ka kote olotou mafai o fai a mea ne fakaasi mai me e tusa mote tolu kuata miliona o tino ne mafai o fakaoti se tusi e tasi ite fakasolooga o tusi; katoa, a te aofai o akoga (courses) ne oti ne fai ne tino taki toko tasi ko tusa ne mote lua o miliona – se fanaka ki luga i se tasi vae tolu ite lima o tausaga.

Ate fanaka ki luga ate maalosi o fakataunu a polokalame atiake ite lalolagi se tala fakaofoofo gina foki loa ia ia. Ite taimi o te lima tausaga tenei, ne kalaga atu matou ke fakatele ki mua ate gasolo ote 5,000 o kalasta taki tasi katoa kola ko oti ne kamata. Ate manakoga tenei ne fai pela me e fakaoso ne ia a se taumafaiiga atili atu ite lalolagi katoa. Mai iei, ate aofai o polokalame atiake ne tapolo ite uke kae nei e fakatautau me e tusa mote 4,000. Feitu faigata e aofia iei ate talaaga o fakai fou mo koga pili mai (neighbourhoods) kite Talitonuuga i te galoto ote fakalavelave tau-ote-ola-lei ite lalolagi, io me ko te fakalauefa aga o galuega fai kola koi kamata aka ite taimi ne vau iei ate masaki, ne seki mafai iei ate fanaka ki luga ote aofai o maua ite taimi o tausaga fakaoti ote Palane. Kae e ui iai, e uke atu a mea e mafai o taviligia. Mai ite kamataga ote Palane, ne fakaasi atu ne matou ate fakamoemoega kote aofai o kalasta kola a taugasoa ko oti ne pasia ate tapula e tolu (third milestone) fakatasi mote gasolo ki mua o mea fai, ona ko taulotooga me e faka-ulufale mai pefea a se aofai tokouke ke kau i loto i olotou mea e fai, kae ke soloki aka loa ki luga e faopoopo mai i selau. A te aofai tena e tu ise aofai e 200, i loto i se 40 o fenua. Lima tausaga ki mua, ate aofai tenei ko oti ne fanaka ki luga i se aofai fakaofoofogia e 1,000 i se aofai fakatau e 100 a fenua – se kuata o polokalame atiake katoa ite lalolagi kae se mea ne maua e silia atu i fakamoemoega katoa o matou. Kae e ui iei a fuanimuela konei e se fakaasi mai iei a koga maluga matagofie ne lele kiei a komiuniti. E silia atu ite 30 o kalasta kola ona galuega fai e silia atu i te 1,000; i niisi koga, ate aofai e fia ate selau afe, mai iei e kau fakatasi atu e silia atu ite 20,000 o tino ite kalasta e tasi. Ko gasolosolo o uke a Lukuuga Faka-te-Agaaga o Fakai ko takitaki ne latou ate folaaga mai o polokalame akoakoga (educational programmes) tela e aofia iei a tamaliki katoa mo talavou tuputupu o fakai; ate fakaasiiga tonu tenei ko gasolo foki o lavea naai koga pili i fakai lasi (urban neighbourhoods). A te galue ite Fakaasiiga a Bahá’u’lláh e lavea atu, i niisi taimi taaua, e silia atu i tino taki toko tasi, kaaiga mo kaukaaiga – ate mea nei e molimaugia kote gasueega o aofai o tino tokouke ki mua ki se kogaloto e kau fakatasi katoa iei a tino. I niisi taimi, ate fai taua mai i taimi mua loa ite va o potukau e fakatau teke ko liakina ki tua, ka ko fakanofooga mote nofo lei mo faifaiiga lagona ko faka-mafuli ona kote mainaaga o talaiiga faka-te-lagi.

E se maua ne matou na loa kote lifu ite fano ki mua e tafasili ite fakaofoofogina. Ate maalosi o atiake a sosaiete ote Talitonuuga a Bahá’u’lláh ko atili fakaasi mai mote masinasina, kae e tenei ate fakavae makeke tela e i luga ka fakatu iei ate Palane ote Iva Tausaga (Nine Year Plan) tenei ko oko mai. Kalasta maalosi, pela mote mea ne fakamoemoegia, ko oti ne fakatalitonugia, mene koga lasi e tausi (reservoirs) iei ate poto mote maumea mo olotou tuakoi. Ako kogaa-fenua tela e silia atu ite tasi o kalasta ko oti ne fakatoka auala e mafai iei o fakatele ki mua i loto i kalasta ki kalasta. E lagona ia matou ate manakomia o toe fakamaalosi atu, ite fano ki mua e toe itiiti kae siomia ite iunivesi; ate kesekesega i te fano ki mua mai ite koga e tasi ki sua koga e foliki fua. Ate malamalama tuku fakatasi ote komiuniti ote faifaiiga ite ulu mai i kautau mo tena talitonu ite mafai o fakagasuesue ate faifaiiga i lalo o sose fakanofooga ko oti ne fanaka ki levolo ne seki mafaufau gia i tausaga uke ko teka atu. A

fesili pooko konei e saesae aka i se taimi leva, kae kola ne fakasae aka fakalei ite 1996, ko oti ne tali fakamautinoa ne te lalolagi Bahá’í. E iai se tupulaga o taugasoa kola a olotou olaga katoa e matea iei ate fano ki mua ote komiuniti. Ka kote lasi ote galuega ko oti ne fai ite lasiga o kalasta tela a tuakoi ote tauloto ko oti ne fakalauefa atu ko mafuli mai iei a se fanoga ki mua tafasili ite maluga ite faifaiiga e uiga mote ulufale mai o kautau kise taimi e tasi tafasili ite takutakua.

E tokouke e masani mote auala e vaevae ne te Fatama a Vasia o Tausaga (Ages of the Faith) ki tamilosaga olotasi (consecutive epochs); kote lima o tamilosaga ote Vasia Tausaga Atiake (Formatve Age) ne kamata ite 2001. E se lasi a te iloa ite Fatama ne fakapatino foki ne ia me e isi ne tamilosaga o te Palane Faka-te-Lagi (epochs of the Divine Plan), mo lasaga i loto i tamilosaga kona. Ne taofigia ki se lua sefulu tausaga ka ko foitino o fakai mo atufenua (local and national) o te Administrative Order koi puti aka kae fakamaalosi, a te Palane Faka-te-Lagi (Divine Plan) ne faite ne ‘Abdu’l-Bahá kae ne kamata fakalei aka i te tausaga 1937 mote kamataga o te tamilosaga muamua (first epoch): kote Palane ote Fitu Tausaga tela ne tuku ke fakagalue ne te Fatama kite Komiuniti Bahá’í i Amelika ki Matu (North American Bahá’í community). Ate tamilosaga muamua ne pono mai i tua o te fakaotiga o Taumafaiga ote Sefulu o Tausaga (Ten Year Crusade) i tausaga 1963, tela ne mafai iei ate fuka o te Talitonuuga o toki i te lalolagi katoa. A te lasaga ote talaga o te lua o tamilosaga kote Palane o te Iva Tausaga muamua, kae e se mutana ifo ite sefulu o Plane ne tautali atu i ona tua, Palane kola e kesekese ate leva o latou mai i te sefulu o masina kite fitu o tausaga. Ite vaveao ote tamilosaga lua tenei, a te lalolagi Bahá’í ko leva ne atafia ne latou ate kamataga muamua loa ote ulu mai kite Talitonuuga a tokouke pela mene kautau tela ne atafia gia ne te Tusitala o te Palane Faka-te-Lagi (Author of the Divine Plan); i tausaga uke mai i tua, tupulaga o taugasoa fakatuanaki i loto ite komiuniti ote Igoa Tafasili ite Takutakua (community of the Greatest Name) ko galue ite Fatoaga Vine Faka-teLagi (Divine Vineyard) o atiake a fakanofoga e manakomia mote fakatumau, ote gasolo ki luga ise lasaga tafasili ite lasi. Kae ite vaaitau matagofie tenei o te Ridvan, e pefea ate uke o fuataga kaina a olotou galuega! Ate fakaofoofogia ote tokouke o te fuainumela e kau i loto i mea fai ate komiuniti, e sapo ne latou a te sipaka ote fakatuanaki kae tu fakavave ki luga o tavini ite laina ki mua o te Palane ko oti ne pasia mai i se tulaga fakatautau e fakatumau ne te fakatuanaki kite tina mea tonu. Se fano ki mua e tafasili ite lavea mote atafiagia e manakomia ke fakamau i loto i tala fakasolo ote Talitonuuga. Mo loto tafasili ite fiafia, e fakapula atu ne matou a te tolu o tamilosaga (third epoch) ote Palane Fakate-Lagi a te Masata ko oti ne kamata. Lasaga mo lasaga, tamilosaga mai i tua o tamilosaga ka fola atu a Tena Palane, ke oko ki taimi a te mainaga ote Malo ka maina i loto katoa.

Taugasoa fakapelepele, e seai se iloiloga ote galuega o te lima tausaga tela ne fakaoti iei a te lua o tamilosaga o te Palane Faka-te-lagi (second epoch of the Divine Plan) e mafai o katoatoa sei vagana e isi se talanoa ki makosuuga faka numi kola ne tupu ite tausaga fakaoti kae konei loa koi tupu a fakalavelave kona. A faka-taputapuga o fenuiakiga o tino taki tokotasi kola ne olo aka kae toe galo ifo i te tau lasiiga o fenua i loto ite vasia taimi tenei ne mafai o pokotia kii iei a taumafaiga tuku fakatasi a te komiuniti, a te toe fakasaoga mai iei e mafai o lau i tausaga, kae e lua a pogai e seki fai iei penei. Muamua ko te lauefa o te atafiagina (consciousness) a te tiute o Bahá’ís o tavini ki tino, e se lau iei a taimi fakamataku mote faigata. Kote sua pogai kote fanaka ki luga fakaofoofogina ote iloa ite lalolagi Bahá’í o fakamatala a te atafiaaga (consciousness) tena. Masanisani ite fia o tausaga ite galue i auala fai fakalei a galuega, a taugasoa ne fakaaoga a olotou atamai mote iloa i te pokotia o olotou gasuesuega ki fakalavelave e seki fakamoemoegia, kae i te taimi foki loa tena e fakamaonigia ko auala fou e atiake ne latou e tautonu mote ata fakavae ne galue malosi latou ite fia o Palane ko teka atu o fakatonutonu ke lei atu. E se fai pela me ko se lau a faigata ne kolomaki ne Bahá’ís, pela mo olotou taina i fenua katoa; kae e ui iai i fakalavelave tafaga ite masei i kogaa-koga katoa, a taugasoa ne tumau ate kiloga a latou. Ko maumea (resources) ne tufatufa atu ki komiuniti kola e se lava, faiga o palota ne tumau o fai kite mea e mafai, kae i nofonofoga katoa a foitino faka-te-agaaga o te Taitonuuga ne tumau o fai a olotou tiute. Ne isi a lakaagaa-vae fakamatea ne gasue ki mua. Kote Lukuuga Faka-te-Agaaga faka Atufenua o São Tomé mo Príncipe ka toe fakatu (re-established) ite Ridvan tenei, kae e lua a pou fou ote Fale Fai Fakamasinoga Tonu ote Lalolagi ka fakatu aka: kote Lukuuga Faka-te-Agaaga faka Atufenua o Croatia, mo tena laumua i Zagreb, mote Lukuuga Faka-teAgaaga faka Atuafenua o Timor-Leste, mo tena laumua i Dili.

Kae e tenei ko kamata ate Palane o te Tasi Tausaga. Ko tena pogai mo ana manakoga ko leva ne fakamoe ite fekau a matou ne avatu ite Aso o te Feagaiiga, e uiloa e toetoe, ko lava loa o fakatoka a te lalolagi Baha’i kite Palane o te Iva Tausaga tela ke vau mai i tua. Se vaaitaimi pokotia fakalavea, tela ne tala mai ite selau tausaga mai i tua i te fakaasiiga o Tapeleti o Palane Faka-te-Lagi (Tablets of the Divine Plan), ka pili o pono ite senetenali o te Galo o ‘Abdu’l-Bahá (Ascension of ‘Abdu’l-Bahá), e fakamatea iei ate fakaotiiga o te senetenali muamua o te Vasia Tausaga Atiake (Formative Age) mote kamataga ote lua. Ate lukuuga o latou fakamaoni ka ulufale atu kite Palane fou tenei i se taimi a tino, akoako gia ite loto maulalo ne te fakalavea o ona vaaivaiiga, ko atafiagia maalosi ne te manakoga ki se faka-tau-fesoasoani o faka fesagai a fakalavelave i te lalolagi. Kae ui iei, amioga faka-taufai (contest) koi fai loa, kote kilo kite lei o kita (self-interest), te fapito ate kiloga (prejudice) mote lauliki ote kiloga e tumau o fakatuai ne latou a te gasue kite fakatasitasi (unity), e ui iei ate aofai tokouke ite soasaiete ko fakaasi atu ne latou i pati mo faiga ia latou foki, e kausaki ki se taliaaga e lasi atu ote tafatasi o tino katoa. E talosaga matou ko te kaaiga o malo ke manumalo ite faka-ateaaga o kesekeseega o latou mote lei o tino katoa (common good). E uiloa a tulaga faletonu e fifi i masina mai mua nei, a matou e akai fakamolemole kia Bahá’u’lláh ke atili fai aka a fakamanuiaaga konei ne fakatumau iei ne latou Ana taugasoa i se taimi leva kii ke mu mea aka, kote mea ke mafai ne koutou o tauave ki mua ate otou misiona, ke e se fakalavelave gia ne te makosuuga o te lalolagi tela a tena manakoga kite fekau fakalei masaki a Ia ko mu mea aka loa ite manakogina.

A te Palane Faka-te-Lagi ko ulufale atu ki se tamilosaga fou mo se tulaga fou. A te itulau pepa ko suke.

 

Windows / Mac